Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Njega dni
Časovni prislov, ki izraža ne natančneje določen čas v bolj oddaljeni preteklosti. Izraz je pogosto uporabljen s pridihom obžalovanja, spominjanja, primerjanja s sedanjim stanjem.
Bolj nevtralni izrazi so //včasih//, //nekoč// in //davno//.
Primera iz Praprotnikove pesmi Njega dni!, 1844:
1. "Njega dni so časi bili! / Pač ko bi se povernili!"
2. "To saj njega dni ni bilo, / Tode se je premenilo!"
Kdo je »on« se ne ve oz. je brez pomena. Po nekaterih virih naj bi bil Jezus Kristus in naj bi izraz torej pomenil //za časa Kristusovega življenja//. Tudi če je to res, se je danes pomen izraza razširil in se ga v tem smislu ne uporablja več.
badenbaden
sitna oblika ponavljanja dejstev, ki jih je oseba že nekoč večkrat povedala
Ko nekdo ponavlja stara čreva ali vic, ga družba prekine z "badenbaden", kar pomeni "poznamo, vemo, že tisočkrat si povedal, ne utrujaj s staro zgodbo...".
Prihaja od vica:
"Kam greš?"
"V Baden Baden!"
"Zakaj ponavljaš, saj sem slišal? Kaj boš pa tam delal?"
"Grem na koncert skupine Duran Duran."
"Jebenti, saj nisem gluh!"
brbotalnik
kad ali kadica s toplo vodo, v katero spuščajo mehurčke zraka za masiranje; džakuzi, jacuzzee
Nekoč, ko so bili wellnessi še toplice, smo temu rekli biserna kopel.
> gl. tudi (počutišče)
copata
1.) obuvalo z mehkim podplatom za hojo po stanovanju ali po zelo urejenih in čistih prostorih v muzejih, laboratorijih, bolnicah, šolah; nekoč (v 50. in 60.letih) so obuti v copate čistili, loščili (glancali) parket v stanovanjih, pa tudi v šolah v razredih kjer je bil parket;
2.) copata je najnižje obuvalo, ki si ga nataknemo; s copato drsamo po tleh (najnižji nivo);
3.) copata je figurativno oznaka za poročenega moškega, ki si ga je žena zelo podredila, v družini nima nobene besede, je samo še delovna sila in prinašalec denarja nad katerim se žena pa tudi otroci znašajo in mu na nek način ukazujejo. Ni sposoben pretepsti žene, nima poguma poslati vse v maloro in oditi ali si ponovno izboriti mesto pod soncem v družini. V podrejenem položaju se je znašel zaradi zaljubljenosti/zagledanosti v svojo ljubljeno ženo ali zaradi agresivne žene in nedejavnosti zaradi ljubega miru ali zaradi neke napake, ki se mu jo neprestano očita ali zaradi odvisnosti seksa z ženo ali zaradi imovinske/posestn...
čavči pozdravči
Težnja v ljubljanskem ženskem slangu, da se pridaja besedam ljubkovalna ali vsaj dobrovoljna manjšalna končnica -či, najpogosteje v pozdravu čavči (pozdravči), a tudi pri drugih besedah, npr. (kulči), (sorči). Ta raba je bila nekoč zelo razširjena le pri ženskih osebnih imenih, napisana po angleško: Tina -> Tinchy, Manja -> Manchy (včasih so fantje rabili tudi samo Tinč, Manč), vendar Nataša -> Tashy. Tudi mami -> mamč. Temu sorodna je tvorba nedovršnih ljubkovalnih glagolov na -(č)ka-ti, npr. iti -> grevčkati, kupiti -> kupivčkati, piti pijačo (pijačko) -> pijačkati, kupovati -> šopkati. Bodimo pozorni na knjižno igrati -> igračkati.
čeh
1. prebivalec Češke
2. protipomenka od (Car)
3. Za nekoga ki je neumen oz. zabit mu pravimo čeh oziroma prekleti čeh
V množici kontekstov se slabševalna oznaka obarva nekoliko bolj pozitivno v smislu čudaškosti, izvenpovprečnosti ali celo presenetljive iznajdljivosti.
Ob tem je zanimivo in povedno, da je ozemlje Češke nekoč pripadalo med drugim tudi plemenu Boi, ki so dali svetu izraz boem.
4. v severovzhodni Sloveniji izraz za fanta (čehi so se stepli - fantje so se stepli)
5. danes poimenovanje škode, nekoč motorja java ali ČZ ("Če nimaš denarja za nemca = BMW-ja, morš pa čeha vozit.")
6. duhovito in pronicljivo pameten človek, ki mu nič ne uspe (animirani film A je to?)
črno zlato
Nekoč je bilo črno zlato, dajalo je toploto, udobje in energijo.
S posebnim kemičnim postopkom se iz prasnovi utekočinijo plini, iz premoga nastane koks. Ljude so hrepeneli po energiji, ki jim jo je prinašal koks, vendar je bila snov za ljudi predraga.
"Mutter, oh, Mutter, der Mann mit dem Koks ist da!"
debela berta
To je bil znameniti nemški top zelo velikega kalibra iz prve svetovne vojne. Dandanes pa bi bila to lahko oznaka za kakšno res debelo in veliko žensko, recimo prodajalko v bližnji delikatesi.
Debelo berto poznajo vsi, ki so nekoč hodili čez mejo (ena izmed prvih trgovin na desni strani na mejnem prehodu Šentilj) v Avstrijo kupovat prašek, agrume, kavo in petarde.
iti k debeli Berti je pomenilo iti v Avstrijo (več v pripombi)
Debela Berta je tudi ime zajetnejše osebe v Pikici in Tončku, povesti nemškega mladinskega pisatelja Ericha Kaestnerja. Njen oboževalec je Vražji Robert.
draga bralca
začetki uporabe te fraze izvirajo v letu 2005, s spletnega bloga Slepo črevo, kjer avtor tako pojasnjuje:
:**Zakaj stalno nagovarjas “draga bralca”?**
:Malo zato, da vadim pisanje dvojine, malo pa zato, ker to nekako odraza majhnost tegale bloga. V primerjavi z raznimi stranmi, ki imajo po tisoce obiskovalcev dnevno, je stevilka tukaj precej manjsa in “draga bralca” to malo zafrkljivo ponazori.
Raba se je kasneje razširila še na nekatere druge bloge, a nikoli tako konsistentno kot je frazo uporabljal Crni.
----
Podobno je Marcel Štefančič Jr. v uvodnem pozdravu Studia City govoril "spoštovana gospoda", a iz drugačnih vzgibov. Bivši predsednik Kučan in nadškof Rode sta se namreč nekoč izrekla, da gledata Studio City, zato jima v uvodu nameni pozdrav.