Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
iz finfarja drobiž
To mora biti že zelo stara fraza, verjetno izvira še iz cesarskokraljeve Avstrije, kjer so petaku (kovanec za 5 grošev) rekli (finfar). Če si torej zamenjal finfar v še manjše enote (1 groš), si dobil res pravi drobiž, čeprav je bil drobiž tudi petak. Poanta te fraze je: "delo, ki ničemur ne koristi", kajti menjati drobiž za drobiž je popolnoma nekoristno.
Pri nas so tako rekli takrat, ko se ti je neko delo ponesrečilo ali se je sprevrglo v svoje nasprotje. Ko si imel v roki že celih pet evrov (povejmo v današnjem denarju), a ti je zaradi nespameti ostalo samo nekaj stotinov drobiža. Ko si trmasto vztrajal pri odsvetovanem početju. Ko si dobil tisto, česar nisi pričakoval ali si želel. "Z drekom si je rit obrisal!"
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
mešati drek
1.) rovariti, tudi (prilivati olje na ogenj)
2.) opravljati nekoristno delo, delo brez haska, brez učinka; (primer vzet iz kuhanja jedi kjer se pri kuhi v loncu občasno s kuhalnico pomeša; kuhati,mešati drek = nekoristno delo)
3.) opravljati, javno prati družinsko umazano perilo, kjer pridejo na dan nečednosti, zaradi česar smrdi.
V tretje gre rado.
Že dlje časa me muči pomen tega reka. Prepričan sem, da to pomeni, da če se je nekaj zgodilo že dvakrat, se bo zelo verjetno tudi tretjič.
Nekateri pa so prepričani (v tem smislu se rek včasih pojavlja tudi v medijih), da pomeni, da če nekaj dvakrat ne uspe, bo zelo verjetno uspelo v tretje. To po moje ni logično, ker rek omejuje le na na hoteno dejanje oz. poskus tega dejanja, ki že dvakrat ni uspelo, medtem ko prva razlaga lahko velja za dogodke na splošno.
Rek se torej dejansko uporablja v enem ali drugem smislu, ampak gotovo je samo ena uporaba (bolj) pravilna. Katera?
Logična je tista, ki izvira iz preteklega, izvirnega pomena. (Če je šlo že dvakrat, bo šlo v tretje gladko oz. rado)
Obratno bi bilo pa smiselno reči: Bo v tretje šlo? Ali: V tretje je pa šlo.(Če dvakrat prej ni šlo).
Ženske pravimo drugače:
Prvič gre težko.
Drugič gre že laže.
V tretje gre pa rado.
Torej tudi žencki vidik potrjuje tezo, da če je šlo že dvakrat, bo šlo tudi v tretje.
Tako kot danes nekateri rečejo "ločiti zrno...