Iskani niz je bil najden v PREVODIH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
négativen
-vna -o in negatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ȋ; ẹ̑; ȋ) ~a ocena ravnanja; ~a lastnost slaba, nesprejemljiva: neobč. ~e strani življenja slabe, neprijetne: Odgovor je bil ~ nikalen, odklonilen: négativni -a -o in negatívni -a -o (ẹ̑; ȋ) mat.: ~ predznak; ~o število négativno -ega in negatívno -ega s, pojm. (ẹ̑; ȋ) povedati o kom kaj ~ega négativnost -i in negatívnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ȋ) moralna ~ človeka; števn. prikazovati ~i kapitalizma
nèosvojljív
-a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~a trdnjava; ⚫ ~a zamisel nesprejemljiva: nèosvojljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Etika
Beseda etika izhaja iz starogrške besede ēthos, ki pomeni nrav, značaj, način življenja, običaj. Etiko sestavljajo moralna načela, s pomočjo katerih lahko razlikujemo med tem, kar je 'prav' in kar 'narobe': med družbeno sprejemljivimi ravnanji in tistimi, ki veljajo za nesprejemljiva oz. neetična. Skozi zgodovino so filozofi na različne načine utemeljevali, kaj pomeni dobro / etično: Aristotel (6 stol. p.n.š.) je govoril o vrlinah posameznikov kot vodilu za etično ravnanje; Immanuel Kant (18. stoletje) je trdil, da moramo do drugih postopati tako, kot želimo, da bi oni do nas; John Stuart Mill (19. stoletje) je menil, da lahko etičnost merimo po izidu oz. posledici dejanj. Etika v socialnem delu se opira na različne teorije etike, ko poskuša ponuditi odgovore na vprašanje: »kako naj socialna delavka ravna?«.
Dostopnost