objést

objestnost

objést

objést

-i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. narediti kaj iz ~i iz objestnosti:

objẹ̑st

de der Muthwille, der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Frechheit

obijest

sl objest, razposajenost

-ést

brest, Brest, cest, Cest, gest, jest, lest, mest, mrest, pest,

-jést

izjest, najest, objest, odjest, pojest, prejest, razjest, ujest, zajest, prenajest,

objesti

glagol, dovršni - objesti, objest, objedel

obẹ̑st

objésti

-jém dov., 2. in 3. os. dv. objésta; 2. os. mn. objéste, 3. os. mn. objedó tudi objêjo, nam. objést/objèst, objéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Gosenice so objedle zelje objésti se -jém se (ẹ́) star. preobjesti se: