Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
εὐσέβεια
, ἡ, poet. -βία strah božji, bogaboječnost, pobožnost; spoštovanje (ljubezen) do domovine, staršev itd.; πρὸς εὐσέβειαν λέγω svetujem ono, kar vodi k pobožnosti = pobožno, εὐσέβειαν ἐκ πατρὸς οἴσει imela (žela) boš slavo, da si pobožno izizvršila otroško dolžnost.
εὐσεβέω
sem pobožen, bogaboječ, ravnam pobožno, izpolnjujem svojo dolžnost do bogov (staršev, domovine) εἰς, περί τινα, častim bogove τὰ πρὸς θεούς.
εὐφημέω
, dor. εὐφᾱμέω (εὔ-φημος) 1. govorim besede, ki pomenjajo kaj dobrega, pobožno molčim (da se ne pregrešim z govorjenjem), εὐφήμει, εὐφήμησον molči, ne govori tega, Bog obvaruj. 2. blagoglasno donim, se razlegam.
εὐφημία
, ἡ (εὔ-φημος) 1. besede dobrega pomena, pobožna molitev, pobožno molčanje. 2. NT dober glas, dobro ime.
εὔ-φημος
2, dor. εὔ-φαμος (φημί) 1. ki govori srečonosne besede, ki pobožno molči, nem, εὔφημα φώνει govori pametno (= εὐφήμει); εὔφαμον στόμα φροντίδος pobožnega srca vzdih, ὑπ' εὐφήμου βοῆς nemotena od zle besede, s pobožnim molkom. 2. srečen, svet, ugoden. 3. NT blagoglasen, sloveč.