Iskani niz je bil najden v PREVODIH:
ἄρα
torej, tedaj, zato, potemtakem; dalje, nato; ravno tedaj, takoj, brž, pri tej priči; namreč, zares, saj, seveda; če torej, če nemara; če morebiti, če pa (seveda, morebiti); potemtakem torej; če (morda) torej ne;
γοῦν
vsaj, gotovo, vsekakor, na primer, tedaj; torej, zatorej, potemtakem; kajpada, seveda, zares
οὐκ-οῦν
ali ne torej?, ali ne (morda)?, ali ne res?; torej, potemtakem, zato, vendar ne; da, vsekakor, seveda
οὕτω(ς)
tako, na ta način; na isti način; ravno tako; pri teh razmerah, v teh razmerah, v teh okoliščinah, v tem primeru, v tem slučaju, pod tem pogojem; potemtakem, na ta način, torej; samo tako, kar tako, na navaden način, površno, lahkomiselno, takoj, prècej; tako zelo, tako resnično, tako malo; tedaj (pa), nato, zato;
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἄρα
, ep. ἄρ, ῥά (enklit.) [Et. iz kor. ἀρ "spojiti", gršk. ἀραρίσκω] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevaje: dalje, nato; c) časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi členicami: εἰ (ἐὰν) ἄρα ako torej, ako nemara, ἢν ἄρα ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), ἄρα οὖν potemtakem torej, εἰ μὴ ἄρα = nisi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka.
γοῦν
, ion. γῶν (iz γὲ οὖν) členica, pogosto le krepkejši γέ 1. vsaj, gotovo, vsekako, na primer, tedaj. 2. torej, potemtakem. 3. kajpada, seveda, zares (v odgovorih).
δή
(gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.
εἶτα
adv. [Et. loc. demonstrat. debl. ei + τα] 1. čas. potem, nato, dalje. 2. a) v zaključku: torej, potemtakem; b) v vprašanju: tako? pa vendar ne? zares? εἶτα τί τοῦτο; kaj torej?
ἔπ-ειτα
adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?