Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Ἀρτα-φέρνης
, ους, ὁ (-φρένης) 1. Darijev brat. 2. njegov sin, ki je bil l. 490. premagan pri Maratonu.
βιάζω
[act. samo Od. 12, 297; med. fut. βιάσομαι, aor. ἐβιασάμην; pass. fut. βιασθήσομαι, aor. ἐβιάσθην, pf. βεβίασμαι] 1. act. silim, stiskam τινά. 2. med. a) silim, rabim silo, izsilim, prisilim, vrivam se; σφάγια izsilim ugodna znamenja; βιασάμενος ki se komu vsili, vrine, samovoljno, s silo z inf. in acc. c. inf.; b) delam silo, ravnam s kom nasilno (grdo), stiskam, pestim koga, premagam, obvladam, izpodrivam, odganjam s silo πολεμίους; posilim γυναῖκα; prestopim, prelomim νόμους; umorim samega sebe ἐμαυτόν; εἴσω vderem s silo, vrinem se; διὰ τῶν φυλάκων prebijem se, prederem. 3. pass. trpim silo, prisiljen, premagan sem, silijo me, da kaj naredim, odvedejo me s silo; ὄνειδος ὀργῇ βιασθέν v jezi izrečena psovka.
ἐκ-πίπτω
[gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.
ἡττάομαι
, ἡσσάομαι, ion. ἑσσόομαι pass. (ἧττον) [fut. ἡττήσομαι, ἡττηθήσομαι, aor. ἡττήθην, pf. ἥττημαι, ion. aor. ἑσσώθην, pf. ἕσσωμαι] sem slabejši, zaostajam za kom, prekosi me kdo, podležem, sem premagan, τινός, ὑπό, πρός τινος, τινί NT od koga, πολέμῳ, μάχῃ v boju, ἐν τοῖς δικαστηρίοις izgubim pravdo, τὴν γνώμην izgubim pogum, τῷ θυμῷ, τῇ γνώμῃ sem pobit (v srcu); s pt. εὐεργετῶν, εὖ ποιοῦντές τινος zaostajam za kom v izkazovanju dobrot; vdam se τοῦ δικαίου, κοὔτοι γυναικὸς οὐδαμῶς ἡσσητέα ženski se ne smemo vdati, ne smemo pustiti, da bi gospodovala nad nami ženska, ὑπέρ τινά τι sem na izgubi, sem v čem manjši od drugega NT.
ἥττων
ali ἥσσων, ion. ἕσσων (ἧκα) [comp. brez pozit., sup. ἥκιστος] slabši, nižji, manjši τινός, ἥττων εἰμί τινος slabši sem od koga, zaostajam za kom; ἥττων γίγνομαι podležem; ὁ ἥττων premagan(ec), podložnik, τινός preslab za kaj, οἴνου ἥττων vinu vdan, ἡδονῶν strastem podložen, χρημάτων podkupljiv, τιμῆς častilakomen, οὐδενὸς ἥσσων σοφιστής ki za nobenim ne zaostaja, οὐδενὸς ἥσσων εἰμὶ γνῶναι τὰ δέοντα spoznam ravno tako dobro kakor vsakdo drugi to, kar je potrebno, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ napravim slabši razlog za močnejši, pokažem slabo stvar kot dobro. – adv. ἧττον manj, οὐδὲν ἧττον nič manj, ravno toliko; sup. ἥκιστα (gl. to besedo).
κάτοχος
2 (κατ-έχω) 1. poet. zadržan, uklenjen, premagan ὕπνῳ. 2. navdušen, zamaknjen, obseden ἐκ θείου.
νῑκάω
(νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, pre...
παρά
, ep. παραί, ep. poet. πάρ [Et. idevr. pr̥, lat. por-, n. pr. portendo] I. adv. poleg, ob strani, zraven, mimo. II. praep. pri, poleg, zraven 1. z gen. a) o prostoru: iz bližine kake osebe (kraja), od (koga sem), posebno pri glagolih premikanja ἔρχομαι, εἶμι, ἥκω, πλέω παρά τινος, nadalje pri glagolih φέρω, ἀγγέλλω itd.; ὁ παρ' ὑμῶν ἁρμοστής od vas postavljeni namestnik, οἱ παρὰ Νικίου od N. poslani poslanci, οἱ παρὰ βασιλέως ἄγγελοι kraljevi poslanci, δαπανήσασα τὰ παρ' αὐτῆς potrošila je vse svoje imetje NT, οἱ παρ' αὐτοῦ njegovi sorodniki, rojaki NT, παρ' ἐμαυτοῦ δίδωμι dajem iz lastnega (premoženja); ἐρυσσάμενος φάσγανον παρὰ μηροῦ od boka, παρ' ἀσπίδος ἐξεφαάνθη izpod ščita, τὰ παρ' ἐμοῦ moje mnenje, νόμον θὲς παρ' ἐμοῦ po mojem nasvetu; b) pren. naznanja početnika in izvir kake stvari: α.) pri glagolih: αἰτέομαι, λαμβάνω, δέχομαι, μανθάνω, ἀντιάζω itd. παρά τινος; γίγνομαι παρά τινος izhajam iz česa, παρ' ἐμαυτοῦ ἐννενόηκα iz lastne moči, δεῖ ὑπάρξαι παρ' ὑμῶν z vaše strani; λέγω...