priučíti

1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega
2. navaditi, privaditi

priučíti

priučiti

de anlernen

priučíti

es instruir; capacitar; instruir; habilitar; adiestrar

priučíti

priučíti

es instruir; adiestrar; capacitar

priučíti

fr apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans quelque chose; initier, former; dresser

priučíti

-ím dov. priúčil -íla, nam. priučít/priučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj za kaj ~ delavce za delo s strojem; redk. priučiti koga/kaj čemu ~ mladino vljudnemu vedenju navaditi, privaditi jo lepega vedenja: redk. priučiti komu/čemu kaj ~ učencem delovne navade privzgojiti: priučíti se -ím se (í/ȋ í) česa neobč. ~ ~ obrti izučiti se: star. ~ ~ tujega jezika naučiti se: priučiti se čemu ~ ~ kuhanju

priučíti

de angewöhnen, abrichten

priučiti

eo spertigi, lertigi; fininstrui (iun pri, ion al), lernigi (ion al); dresi