Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
plénjav
-a -o in plenjàv -áva -o; bolj ~ (ẹ́; ȁ á á) alp. ~a skala drobljiva, krušljiva: star. ~o drevo rodovitno:
odpláviti
-im tudi odplavíti -ím dov. odplávil -a tudi odplávil -íla, nam. odplávit tudi odplavít/odplavìt; odplávljenje tudi odplavljênje; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj Voda je odplavila rodovitno prst
spláviti
-im tudi splavíti -ím dov. splávil -a tudi splávil -íla, nam. splávit tudi splavít/splavìt; splávljenje tudi splavljênje; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj Morje jih je splavilo na breg; redk. Dež je splavil rodovitno prst odnesel, odplavil: ~ tujek iz očesa
splávljati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; splávljanje (á) kaj Voda ~a rodovitno zemljo odnaša, odplavlja:
ták
-a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin2. navez., navez. kaz. kak. zaim. bližnjega Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|; 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|; 6. Ljudje so ~i in ~i |različni|; 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|; ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|; táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
zdréti
zdêrem tudi zdréti zdrèm dov., 3. os. mn., neobč. zderó, nam. zdrèt/zdrét; zdŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj Nalivi so zdrli rodovitno zemljo zdreti komu kaj ~ bolniku zob izdreti: zdréti se zdêrem se tudi zdréti se zdrèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) pokr. odlomiti se, odtrgati se: S pobočja se je zdrl kamen