Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
saj ni res, pa je
neverjetna novica, kurioziteta
Priljubljen naziv za časopisno rubriko z bizarnimi, presenetljivimi novicami o enojajčnih petorčkih, troglavih teletih, truplih nezemljanov, Victoriji Beckham v trenirki, Kučanu v cerkvi, Janšu na komemoraciji ZZBNOV, Živadinovu v Endavourju, Cimerotiču v Drami, Svetlani Makarovič na Avsenikih ipd.
Zunaj te rabe je fraza lahko izraz navdušenja (//Saj ni res, pa je: Kranj ima parkirišča za motocikle!//, vir) ali pa ironično diskreditira (//Saj ni res, pa je: mariborski dnevnik Večer, časnik s težo, še vedno ni uspel priobčiti kritičnega članka o ...//, vir)
> gl. tudi (to ni res)
> gl. (če smo čisto pošteni)
saj nisem po juhi pri plaval
tudi: Nisem po (kisl') žup' pr'plavou
Pomeni podobno kot: (Saj) nisem od včeraj!
-----
Obe besedni zvezi se uporabljata v primeru, ko čutimo, da ima okolica podcenjujoč odnos do nas in se poskušamo braniti oziroma povedati, da imamo izkušnje, da marsikaj razumemo oziroma dobro vemo, kako se svet vrti. Preprosto bi lahko rekli tudi:
Saj nisem tako neumen ... Nikar ne mislite, da mi ni jasno ...
--------
Saj nisem po pr(e)žgani župi pr'plavou
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
A b? B.
Verjetno najkrajši dialog v slovenskem jeziku. Izhaja z Gorenjske, natančneje iz Bohinja. Ko ti nekdo iz Bohinja zastavi tako vprašanje, te želi vprašati samo, če želiš določeno stvar: ''Ali bi ...?'' in ti odgovoriš: ''Bi.''
(primer: Janez Micko vpraša: "A b'?" In Micka odgovori: "B'."
Saj veste, Gorenjci so varčni, tudi pri besedah.
A je tvoj oče steklar ?
To vprašanje se postavi osebi, ki s svojim neprosojnim telesom nekaj zakrije, ponavadi je to TV sprejemnik. Namen vprašanja je, da se ta oseba premakne na nemotečo pozicijo.
Vidimo torej, da ima to vprašanje zvezo s steklarstvom, saj če bi oseba bila prozorna / prosojna, ji tega vprašanja ne bi postavili.
----
Različica: "A te je glažar delal?"
Glažar pomeni steklar (primerjaj glažuta - steklarna, predvsem v 19. stoletju, glaž - kozarec, glažuna - črepinja).
Al , ali?
Uporaba besede "Al" oziroma "ali" na koncu vprašalnega stavka sega nekje v začetek 21. Stoletja. Uporabljajo ga t.i. "milenijci" (generacija lenih ljudi, rojena po letu 1984, ki si misli, da je nekaj več od ostalih smrtnikov).
Primer:
"Danes bo sončen dan. Al?"
Ko navaden smrtnik sliši takšen stavek, se največkrat vpraša: "Kaj je s tem človekom?"
Ponavadi si tvorniki takšnih stavkov mislijo, da so nekaj več, ampak v resnici izpadejo neumni, saj niso razvili osnovnega čuta - biti normalen in ne izpasti kot nekdo, ki je nezmožen normalno komunicirati.
anglež
voznik, ki na avtocesti vozi po prehitevalnem pasu, čeprav je desni vozni pas prazen
"Saj bi prišel hitreje, sem pa kar na nekaj angležev, ki so vozili 80, naletel."
ata na mamo
pomeni zelo zelo dobro, izjemno, zelo pravšnje, točno to (kar potrebujemo), nekaj popolnoma uspešnega.
Ata na mamo se uporablja kot izraz za nekaj uspešnega saj je ata že s tem da je ata (oče) uspešno opravil na mami, jo torej uspešno oplodil in ta je rodila dete. To je tisti nezgrešljivi akt, ki je tudi nam omogočil prihod na svet.
uporablja se:
Stari, ta plac je pa ata na mamo!
lahko tudi v krajši obliki: ata
//Pizda, tele klobasce so pa čisti ata!//
iz tega izhaja tu glagol: nedovršen atiti in dovršen zaatiti. Beseda atiti ima podoben pomen kot ćeifiti (bosansko) - uživati ugodje.
lahko ga uporabimo tudi kot lastnostni prislov:
To si pa spedenu na atata.
Pomensko sorodna je tudi primera: biti/pasati skup ko sir in salama v sendviču.
auftre
Hlače vam ne bodo padle z riti, če jih imate "pripete" z naramnicami. Več se sicer uporablja pas, saj so auftre precej iz mode.
baboštep
Skladenjska podstava te besede bi bila: tisti, ki štepa babo. Pazite, da je naglas na drugem zlogu, e pa je ozek! Glej tudi (štep). Izumitelja te besede sta študenta ljubljanske slovenistike, in sicer jima je prišla na misel leta 2008 ob učenju za izpit iz besedotvorja, jo pa še zdaj s pridom uporabljata in širita naokrog.
2. Po moje je izraz starejši, saj se še iz otroštva spomnim, da so govorili, da kdo babe štepa kot (singerca) (šivalni stroji). Ali "jih dere kot (bormašina) (=sveder, vrtalka)"