Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
θεό-δμητος
2, dor. -δμᾱτος (δέμω) 1. ep. od bogov sezidan, zgrajen πύργοι. 2. poet. bogovom sezidan Ἀθῆναι.
ἱδρύω
[Et. iz sedrujo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. fut. ἱδρῡ́σω itd., aor. pass. ἱδρύνθην, adi. verb. ἱδρῠτέον]. 1. act. a) velim komu usesti se, utaboriti se στρατιήν, posadim koga kam λαούς, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, παρά τινι; b) postavljam, stavim, gradim, zidam βωμούς. 2. pass. usedem se ἐν τῇ κεφαλῇ, mirujem, počivam (brez dela) οὐχ ἱδρυτέον, ustavim se, utaborim se; pf. mudim se kje, bivam, stanujem ποῦ χθονός, sem napravljen, sezidan, ležim, stojim πόλις, ἱερόν; θεσμοὶ ἱδρυμένοι obstoječi, veljavni zakoni. 3. med. postavljam, zidam zase (sebi), gradim si, posvečujem βωμούς, ναόν.
λιθό-στρωτος
2 (στρώννυμι) poet. iz kamenja sezidan, s kamenjem potlakan, τὸ λιθόστρωτον kamenit tlak, mozaična tla.
νεό-κτιστος
2 νεό-κτιτος 2 poet. (κτίζω) na novo ustanovljen (sezidan), nov, mlad.
νέος
3, ion. ep. fem. νέη [Et. iz νέϝος, lat. novus, slov. nov, nem. neu. – comp. νεώτερος, sup. νεώτατος, ep. poet. νέατος, ion. νείατος] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. ὁ νέος mladenič, οἱ νέοι (νεώτεροι) mladina, mlado moštvo; τὸ νέον mladost, ἐκ, ἀπὸ νέου, ἐκ νέων iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež ἄλγος, σῖτος letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, θάλαμος novo sezidan, ἐδόκει τι νέον ἔσεσθαι zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, νεώτερον, τό, νεώτερα (πράγματα) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, νεωτέρων ἔργων ἐπιθυμητής εἰμι hrepenim po prevratu, νεώτερα βουλεύω περί τινος snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; τί νεώτερον γέγονεν; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo? νεώτερόν τι ποιῶ res novas molior, νεώτερα ἔπρησσε πρήγματα snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. νέον, τὸ νέον a) iznova, vnovič (ion. ἐκ νέης); b) pravkar, n...
χιτών
, ῶνος, ὁ, ion. κιθών [Et. semitska izpos., aramejsko kithuna; odtod lat. tunica (iz ktun-ica)] 1. volnata, platnena spodnja obleka za moške in ženske (lat. tunica), srajca (brez rokavov); bila je včasih dolga, včasih kratka, prepasana s pasom. 2. a) obleka, halja; usnjata, s kovinskimi ploščicami obložena vojaška suknja, oklep; b) podšiv, urbasi (pri obuvalu). 3. stena, οἱ τειχέων κιθῶνες sezidan branik, obrambno zidovje, λάινος kamenit plašč.