Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v PREVODIH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
baktêrija
skupina enoceličnih prokariontskih mikroorganizmov s preprosto celično strukturo brez jedra. Praviloma so obdane z značilno grajeno celično steno in nekatere še s kapsulo. Posamezne celice so velike od 0,2 do 230 µm, večinoma od 1 do 10 µm. Po obliki so kroglaste (kok), paličaste (bacil), nitaste ali svedraste (spiril) in se nahajajo posamično, v parih, verižicah ali v skupkih. V naravnih okoljih žive prosto ali v simbiozi z drugimi organizmi. Nekatere vrste so patogene in povzročajo bolezni pri človeku, živalih ali rastlinah. Glede na uporabljeni vir energije so lahko kemotrofi (kemoorganotrofi ali kemolitotrofi) ali fototrofi, po viru ogljika organotrofi (heterotrofi ali avtotrofi), medtem ko so glede odvisnosti od kisika aerobi, mikroaerofili, anaerobi ali fakultativni anaerobi. Razmnožujejo se nespolno, običajno z delitvijo, nekatere tudi z brstenjem. Občasna izmenjava genetske snovi poteka s konjugacijo, transdukcijo ali transformacijo.
Spiríllum
spiril; rod po Gramu negativnih, mikroaerofilnih svedrastih bakterij, ki imajo v celicah zrnca poli-beta-hidroksibutirata. Tipska in edina vrsta je S. vólutans, ki ga nahajamo v mirujočih vodah. Vrste S. mínus po sedaj veljavni klasifikaciji ne uvrščamo v rod Spirillum, temveč med "species incertae sedis". S. mínus je kratka in debela spiralna bakterija z dvema ali tremi zavoji. Je naravni parazit podgan, ki so ponavadi zdrave kliconoske. Pri človeku povzroča eno obliko mrzlice od podganjega ugriza, imenovano sodoku. Drugo obliko mrzlice od podganjega ugriza pa povzroča Streptobacíllus monilifórmis .
Dostopnost