Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
srati
Poleg prvotnega pomena izločanja blata je beseda srati okoli leta 2000 pomenila tudi poljubljati se po francosko. Takrat sem bil še v osnovni šoli, in kar naenkrat se je govorilo, da sta ta pa ta "srala".
Glej še (zalizati se), (žvaliti)
srati klamfe
govoriti neumnosti, trositi velike neumnosti
"Na morš klamf srat, če s bucke žru." (Ne govori neumnosti, če te ni bilo zraven (če se ne spoznaš, če nimaš pojma)
srati klanfe
besedna zveza se uporablja ob poudarjanju nesmiselnosti trditve sogovornika oziroma nestrinjanje z njegovimi besedami.
Primer: A: "Danes sem srečal Petra Vodeta. On je res en fejst poba." B: "Spet klanfe sereš!"
Besedna zveza izhaja iz kmečke, družinske tradicije štajerskega območja.
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kamor gre še cesar peš
na stranišče
V družbi lahko svoj odhod na stranišče napovemo z besedami: "Zdaj grem pa tja, kamor gre še cesar peš!" in s tem na šaljiv način opravičimo svojo odsotnost. Verjetno nas v svetu krivic in neenakosti pomirja univerzalnost fizioloških opravil (rojstvo, izločanje, smrt).
Glede na žalosten konec, ki je plemiča Erazma Predjamskega doletel prav na "kraju, kamor je hodil po lastnih opravkih", pa lahko sklepamo, da fraza izraža tudi vero v upravičenost družbene razslojenosti.
Janez Vajkard Valvasor: "Tam da je namreč kraj, kjer ima njegov gospodar vsako noč neko potrebno opravilo, ki ga celo turški cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali velikem vezirju, temveč sam v lastni osebi ..."
pejt srat na trsko
Če imas nekoga dovolj, ga pošlješ srat na trsko (verjetno precej neizvedljivo?).
seronja
Beseda 'seronja izhaja iz glagola srati, na splošno pa je zmerljivka za neodločnega ali brezdelnega človeka oziroma za nekoga, ki kaj poskuša, pa mu ne gre najbolje od rok (tudi zato, ker ne kaže preveč zanimanja, da bi se tega naučil). Pogosto se sliši tudi nasploh, kadar z nekom nismo zadovoljni.
Pri nas se uporablja tudi v smislu, da je nekomu uspelo nekaj odlično narediti, ne da bi znal, da je imel srečo, torej da je brez večjega napora dosegel uspeh. Mislim, da to izhaja iz čiste foušije in nepriznavanja dosega, ko nekdo naredi nekaj, kar sam ne znaš oz. naredi bolje od tebe.
"Tole je blo pa sranje!"
"Seronja! Kva se ti je tule usral!"
s polno ritjo je lahko srat
1.)Kadar se kdo, ki ima veliko (se s tem hvali naokrog) in si zaradi svojega imetja/bogastva lahko veliko privošči. Primer: A: -pri sosedovih so kupili letos že drugi avto. B: -ja, ja, iz polne riti je lahko srat = imajo denar, da so lahko kupili še en avto.
2.) Lačni ponavadi hodijo poredko na veliko potrebo. (Če bi bil drek zlato, reveži ne bi imeli riti.)
3.) nekaj narediti z lahkoto, kar drugi ne (z)morejo; imeti izkušnje, znanje, denar, orodje, poslovne zveze za lahkotno izvedbo zahtevnega opravila; Primer: A: -a veš, da so na razpisu povozili vso konkurenco; B: -...ja,ja, ko pa imajo za inženirje same preizkušene stare mačke! ...s polno ritjo je lahko srat!;
4.) Izraz "s polno ritjo je lahko srat" ali "iz polne riti je lahko srati" je zelo staro reklo/primera in izhaja iz kmečkega življenja. Žival ali človek je s polno danko/ritjo lahko naredil velik kup dreka.
Glej protipomenko (s prazno ritjo je lahko spat)
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
zalizati se
Glagol pomeni poljubiti se po francosko. Besedotvorna motiviranost je jasna - poudarek je na jeziku. zaradi jasnega pomena se pojavlja v vseh starostnih skupinah, čeprav nasploh redkeje. Ponavljalni, trajajoči glagol je zalizovati.
Glej še (srati), (žvaliti).
Ni isto kot zlizati se (hrvačko) = zlepiti se (z oblastjo)