Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Staphylocóccus
stafilokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, negibljivih, navadno nekapsuliranih oblastih bakterij, ki merijo v premeru približno 1 µm. Stafilokoki se pojavljajo v skupkih, ki so podobni grozdičkom. So fakultativno anaerobni, vendar rastejo najbolje aerobno. Naseljujejo kožo in sluznice pri človeku in živalih. Ker je za stafilokokne okužbe značilno gnojenje, jih štejemo med “piogene” koke. Rod obsega 19 vrst. Tipska vrsta je S. áureus, ki dela zlatorumen karotinski pigment. Izdeluje koagulazo, fosfatazo, hemolizine ali stafilolizine, levkocidne in druge toksine. Povzroča subkutane ognojke, furunkle in karbunkle, osteomielitis, puerperalni mastitis, bovini mastitis, okužbe ran, piodermijo in številne druge bolezni. Nekateri sevi izdelujejo enterotoksine, ki povzročajo zastrupljenje s hrano, kadar se v njej taki sevi razmnožijo. S. epidérmidis je stafilokok, ki ne izdeluje karotinskega pigmenta in koagulaze. Nekateri sevi imajo stafilokokno kinazo. Naseljuje kožo človeka in živali...
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
transdúkcija
prenos bakterijskih genov iz ene bakterijske celice (donor) na drugo (recipent) z bakteriofagom. Pri transdukciji se fragment bakterijske dédine, tj. DNA, inkorporira v fag, ki ga prenese v celico novega gostitelja. Transdukcijo so opazovali pri vrstah rodov Escheríchia, Bacíllus, Próteus, Pseudómonas, Salmonélla in Staphylocóccus. Nekateri fagi, npr. fag P-22, lahko prenesejo različne lokuse bakterijskega kromosoma. V takem primeru govorimo o splošni transdukciji. Kadar je fag zmožen prenesti en sam lokus kromosoma, govorimo o omejeni ali specialni transdukciji. O abortivni transdukciji pa govorimo, kadar pri transdukciji eksogenota ostane v citoplazmi recipientske celice, vendar se ne integrira v bakterijski kromosom in se ne podvaja.
enterotoksín
toksin, ki deluje na črevesno sluznico in prizadene njeno funkcijo. Izločajo ga črevesni patogeni mikroorganizmi in posamezni sevi Staphylococcus aureus, najpogostejši povzročitelji zastrupitve s hrano
épidermín
aminokislinski antibiotik bakterije Staphylococcus epidermidis, ki učinkuje na skupino po Gramu pozitivnih bakterij
meticilín
antibiotik iz skupine polsintetičnih penicilinov, ki so odporni proti penicilinazi
MRSA
proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus, ki je pomemben in pogost povzročitelj bolnišničnih okužb. Odpornost bakterije je povezana s pridobitvijo gena mecA; PBP angl. penicillin binding protein; penicilin vezoča beljakovina; → mecA
patognomóničen
posebno značilen: izdelovanje koagulaze je patognomonično za Staphylocóccus áureus
penicilináza
beta-laktamaza, ki hidrolizira beta-laktamsko vez mnogih penicilinov, pri čemer nastane peniciloična kislina, ki ne deluje antibiotično. Penicilinazo izdelujejo mnogi sevi rodov Bacíllus, Clostrídium, Staphylocóccus, Streptocóccus in mnogi sevi raznih po Gramu negativnih rodov. Sevi, ki izdelujejo penicilinazo, so odporni proti penicilinu G in nekaterim drugim penicilinom. Genetski zapis za izdelovanje penicilinaze je pri stafilokokih v plazmidu, ki se prenaša na občutljive stafilokokne celice s transdukcijo.