Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
2:1
mera za špricer. Iniciacija za nove natakartice. Če ne odreagira ustrezno na dvozložnico "dvaena", ki je edina beseda, ki jo gost izusti, postane predmet vsesplošnega posmeha.
Že če vpraša: "Dva vina in ena kisle?" je že preveč. Ona mora to vedeti.
Podobno je z brezbesednima dvignjenima zakrivljenima kazalcem in sredincem
(kazalec/sredinec)
A b? B.
Verjetno najkrajši dialog v slovenskem jeziku. Izhaja z Gorenjske, natančneje iz Bohinja. Ko ti nekdo iz Bohinja zastavi tako vprašanje, te želi vprašati samo, če želiš določeno stvar: ''Ali bi ...?'' in ti odgovoriš: ''Bi.''
(primer: Janez Micko vpraša: "A b'?" In Micka odgovori: "B'."
Saj veste, Gorenjci so varčni, tudi pri besedah.
abstráktni uprávni ákt
upravni akt, ki se izda za potencialna ali bodoča merodajna dejstva, npr. zavezujoča informacija, ki upošteva morebitne okoliščine načrtovanega obdavčljivega posla
enabstract administrative act
hrapstraktni upravni akt
aj frej
kadar želimo vprašati nekoga drugega, če je nekaj - ponavadi je to sedež, še prosto.
Največkrat je besedna zveza uporabljena na vlaku ali avtobusu, katera končna destinacija je nekje na Gorenjskem. Pojavi se takrat, kadar ni več prostih sedežev in moramo sesti poleg ali nasproti neke neznane osebe, ki mora po možnosti za nas odstraniti svoje stvari z nezasedenga sedeža.
primer:
(vlak, ki pelje iz Ljubljane v Kranj. Na postaji Vižmarje vstopi na vlak mlad fant in vpraša gospo):
aj frej?
in gospa lepo prikima, odmakne svojo torbico s sosednjega sedeža, ter mu sprosti sedež.
ledik in frej
kot tiček na vej
Al , ali?
Uporaba besede "Al" oziroma "ali" na koncu vprašalnega stavka sega nekje v začetek 21. Stoletja. Uporabljajo ga t.i. "milenijci" (generacija lenih ljudi, rojena po letu 1984, ki si misli, da je nekaj več od ostalih smrtnikov).
Primer:
"Danes bo sončen dan. Al?"
Ko navaden smrtnik sliši takšen stavek, se največkrat vpraša: "Kaj je s tem človekom?"
Ponavadi si tvorniki takšnih stavkov mislijo, da so nekaj več, ampak v resnici izpadejo neumni, saj niso razvili osnovnega čuta - biti normalen in ne izpasti kot nekdo, ki je nezmožen normalno komunicirati.