zapík

1. dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim
2. izraža odločenost, da se kaj preneha

zapík

en halt; stop

zapík

it fine; basta; finito

zapík

-a m (ȋ) nardp. To drevo je ~

zapík

povdk. (ȋ) poud. ~, nehajta se prepirati

zapìk

zapík

izraža odločenost, da se kaj preneha; izraža odločnost, nepopustljivost

zapík

1.sh pik, gotovo, svršeno, dosta
2. kod drveta prestaje igra

zapík!

es ¡basta!

zapik!

fr assez!, stop!, halte!