Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Acetobácter
rod po Gramu negativnih, nesporogenih, peritrihnih ali atrihnih, pretežno elipsoidnih ali paličastih bakterij, ki se pojavljajo posamično, v parih ali v verižicah. Obligatno aeroben heterotrof, ki značilno oksidira etanol do ocetne kisline, to pa lahko še dalje do CO2. Vrste tega rodu najdemo na sadju, zelenjavi, v sadnih sokovih, kisu in alkoholnih pijačah; tipska vrsta je A. acéti.
baktêrija
skupina enoceličnih prokariontskih mikroorganizmov s preprosto celično strukturo brez jedra. Praviloma so obdane z značilno grajeno celično steno in nekatere še s kapsulo. Posamezne celice so velike od 0,2 do 230 µm, večinoma od 1 do 10 µm. Po obliki so kroglaste (kok), paličaste (bacil), nitaste ali svedraste (spiril) in se nahajajo posamično, v parih, verižicah ali v skupkih. V naravnih okoljih žive prosto ali v simbiozi z drugimi organizmi. Nekatere vrste so patogene in povzročajo bolezni pri človeku, živalih ali rastlinah. Glede na uporabljeni vir energije so lahko kemotrofi (kemoorganotrofi ali kemolitotrofi) ali fototrofi, po viru ogljika organotrofi (heterotrofi ali avtotrofi), medtem ko so glede odvisnosti od kisika aerobi, mikroaerofili, anaerobi ali fakultativni anaerobi. Razmnožujejo se nespolno, običajno z delitvijo, nekatere tudi z brstenjem. Občasna izmenjava genetske snovi poteka s konjugacijo, transdukcijo ali transformacijo.
disimilatívna redúkcija sulfáta
proces dihalne izrabe sulfatnega žvepla, ki se pri tem reducira do žveplovodika. Tako dihanje je značilno za skupino anaerobnih bakterij, ki se razvrščajo predvsem v rodova Desulfobacter in Desulfovibrio.
ED pót
presnovna pot glukoze z 2-keto-3-deoksi-6-fosfoglukonsko kislino kot značilno vmesno spojino
Emericélla
emericela; rod askomicetnih gliv iz reda Eurotiales; anamorfna oblika je vrsta Aspergillus nidulans, askospore so značilno rdečkaste ali vijolične
gojíšče
pripravek snovi za gojenje, osamitev, identifikacijo in prenos mikroorganizmov ali za gojenje celičnih kultur; sin. medij, tudi agar
Háfnia
hafnija; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, paličastih peritrihnih bakterij, za katere je značilno, da lahko uporabljajo citrat in acetat kot edini vir ogljika. Edina vrsta je H. álvei, ki jo najdemo med normalno črevesno mikrobno populacijo in včasih pri črevesnih motnjah in okužbah sečil.
Iodamoéba
rod nepatogenih ameb, ki žive v debelem črevesu človeka in nekaterih drugih sesalcev. Trofozoit vsebuje številne vakuole; cista je ovalne oblike z značilno vakuolo, ki vsebuje glikogen. Tipska vrsta I. bütschlii.
Mallomonas
rod enoceličnih, sladkovodnih, kremenastih alg iz debla Ochrophyta. Celice so ovalne oblike, z dvema bičkoma in velike 10 do 100 mikrometrov. Kloroplasti vsebujejo klorofil c1, ki daje celicam značilno zlatorjavo obarvanost. Tvorijo mirujoče, kremenaste oblike, imenovane stomatociste. Tipska vrsta je M. ploesslii.