zvelíčar

kdor naredi, da postane človek po smrti deležen večne sreče

zvelíčar

zvelíčar

-ja m z -em člov. (ȋ) ver. pričakovati ~a zvelíčarjev -a -o (ȋ) ver.

Zvelíčar

-ja m z -em oseb. i. (ȋ) ver. |Kristus|; Zvelíčarjev -a -o (ȋ) ver.

zvelȋčar

de der Seligmacher, der Heiland

-íčar

bičar, Ftičar, Gričar, ličar, Ličar, ptičar, Tičar, Vičar, Žičar, žličar,

prerokováti

-újem G
1. kdo/kaj vnaprej pripovedovati komu/čemu kaj kdo/kaj vnaprej pripovedovati komu/čemu kaj

redeemer

sl odkupnik; oseba, ki drži obljubo; rešitelj

zveličȋtelj