električna toplotna tehnika (elektrotermija), veja elektrotehnike, ki se ukvarja s pretvarjanjem električne energije v toploto. Uporaba elektrotermije: električno ogrevanje, visokofrekvenčno segrevanje in varilna tehnika. Pri indukcijskem ogrevanju z nizko frekvenco v metalurgiji tvori talina v žlebu (loncu), odpornem proti ognju, sekundarno navitje transformatorja; segreva se z visokimi induciranimi izmeničnimi tokovi in se meša z uporabo pinč efekta. Visokofrekvenčna polja povzročajo v kovinskih obdelovancih močne vrtinčaste tokove, ki vodijo k segrevanju materiala (segrevanje z vrtinčastimi tokovi). Z električnim oblokom je mogoče doseči temperaturo do 3000 °C; kovinske taline je mogoče neposredno uporabiti kot elektrodo električnega obloka (obločno ogrevanje). Pri kapacitivnem ogrevanju je predmet, ki naj se segreje, med ploščama kondenzatorja, ki je priključen na visokofrekvenčni generator; uporablja se npr. za sušenje lepila v industriji pohištva in v medicinske namene.

Sorodna gesla: diatermija | električna energija | električno ogrevanje | elektroda | elektrokemija | elektrotehnika | indukcijska peč | pinč | transformator | visokofrekvenčno segrevanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek