skalne risbe, naslikane in vrezane geometrične in figuralne podobe na skalah, v votlinah in na prostem. Znane so skalne risbe skupin lovcev iz mlajšega paleolitika v Španiji in j. Franciji (francoskokantabrijski slog) do Urala, iz mezolitika v v. Španiji in s. Afriki (levantinski slog), iz neolitika ob Bajkalskem jezeru, Ladoškem in Oneškem jezeru, v j. Skandinaviji; značilni so lovski prizori in lovske čarovnije kot tudi frizi iz živali. Iz poljedelske kulture bronaste dobe in železne dobe poznamo skalne risbe na J Švedske (Bohuslän) in v južnoalpskih dolinah (Val Camonica); pričajo o oblikah gospodarstva (oralo) in o vegetacijskih kultih (sprevodi, molilci, sončna znamenja). Tudi v Afriki, Avstraliji in Ameriki je bogata umetnost skalnih risb.