Pfalz [pfálc], slovensko Palatinat, zgodovinska pokrajina ob Srednjem Renu; prvi palatinski grof v Aachnu verjetno v 10. st. Cesar Friderik I. Barbarossa je na to mesto 1155 imenoval svojega mlajšega brata Konrada; z združevanjem posesti širitev ozemlja, renski palatinski grof pa je postal državni knez; rezidenca prenesena v Heidelberg (sprva v Bacharachu). Po Konradovi smrti (1195) so deželo podedovali Welfi, 1214 pa wittelsbaški vojvode Bavarske. Z zlato bulo (1356) so pfalški grofje postali volilni knezi. Na začetku 15. st. razcepitev Pfalza med več stranskih vej. 1556 uvedba luteranstva, 1561/83 kalvinizma. Po 1608 so volilni knezi Pfalza zagrizeno branili protestantizem v Svetem rimskem cesarstvu nemškega naroda (Friderik V.; tridesetletna vojna). Veja Pfalz-Neuburg (nasledila vejo Pfalz-Simmern, ko je 1685 umrl zadnji član te rodbine) je deželo znova rekatolizirala. V pfalški nasledstveni vojni dežela opustošena. 1720 preselitev rezidence iz zelo porušenega Heidelberga v Mannheim. Maksimilijanu IV. Jožefu (iz veje Zweibrücken-Birkenfeld) je 1799 uspelo združiti vse wittelsbaške dežele. Z mirom v Lunévillu so območja na levem bregu Rena pripadla Franciji; večino območij na desnem bregu Rena je 1803 dobil Baden, manjši del pa Hessen-Darmstadt; 1849 t. i. pfalška vstaja; zatrle so jo pruske čete; od 1946 del zvezne dežele Porenje-Pfalz.
Dostopnost