Buda, 1. religiologija:[sanskrtsko, ‘prebujeni’] japonsko Bucu, kitajsko Fo, tibetansko Sang sjas, tisti, ki ga je razsvetlilo spoznanje resnice odrešenja, še posebej pa označitev za utemeljitelja budizma, princa Sidharto Gautamo iz plemiške družine Šakja (od tod tudi njegov častni naziv Šakjamuni), rojen naj bi bil ok. 560 (ali 460) pr. n. š. pri Lumbiniju, umrl pa ok. 480 (ali 380) v Kušinagarju; po stari legendi naj bi se bodhisatva Gautama v 29. letu odrekel dvornemu življenju in začel kot asket iskati odrešenje. Pod figovcem v Buddh Gayi naj bi po sedmih letih poglabljanja vase nenadoma ugledal verigo vzrokov, ki določajo ujetost v bivanje (sansara) in pot odrešitve. Ustanovil je moški in ženski red ter ok. 40 let pridigal po s. Indiji. V svojem nauku je zajel védenje, potrebno za praktično pridobitev odrešenja, na metafizična vprašanja svojih brahmanskih nasprotnikov pa ni odgovarjal. – Že zgodnji budizem je častil šest mitoloških predhodnikov zgodovinskega Bude in pričakoval prihod Bude prihodnosti, Maitreje. Mahajana, ki priznava neskončno veliko Bud, je razvila nauk o treh eksistenčnih oblikah (trikaja) Bude.
Dostopnost