živo srebro (latinsko hydrargyrum), simbol Hg, eno- in dvovalentni kemijski element, vrstno število 80, atomska masa 200,59; srebrno svetleča, pri sobni temperaturi tekoča kovina, gostota 13,546 g/cm3, tališče –38,87 °C, vrelišče 356,78 °C; že alkimisti so ga poznali pod imenom mercurium. Živo srebro se na vlažnem zraku prevleče s tanko oksidno plastjo. Topi se v zlatotopki, dušikovi(V) kislini, vroči žveplovi(VI) kislini, sam topi vrsto kovin, pri čemer nastajajo amalgami. Njegovi hlapi in topne soli so zelo strupene; uvršča se med redkejše zemeljske elemente. V naravi se pojavlja največkrat kot cinober (HgS, živosrebrov(II) sulfid), npr. v Almadenu, Toskani in Idriji (1490–1995); svetovna proizvodnja 6000 t na leto. Živo srebro pridobivajo iz cinobra s praženjem. Uporabljajo ga za polnjenje termometrov in manometrov, kot zaporno tekočino za pline, za pridobivanje zlata, zobne plombe, živosrebrne črpalke, živosrebrne parne svetilke, usmernike, kot katalizator, snov za katodo, kot snov za elektroprevodne tekoče kontakte, za pripravo živosrebrovih spojin. Pomembne živosrebrove spojine: živosrebrov(I) klorid, Hg2Cl2 (kalomel), uporablja se v galvanoplastiki, uporabljal se je v medicini kot snov za odvajanje vode; živosrebrov(II) klorid, HgCl2 (sublimat), brezbarvni kristalinični, izredno strupen prašek, lahko topen v vodi, alkoholu, benzenu; uporabljali so ga za zaščito lesa in anatomskih preparatov ter za ojačevanje fotografskih negativov (jod); v medicini so nekdaj pogosto uporabljali živosrebrove preparate kot zdravila in dezinfekcijska sredstva: sublimat za dezinfekcijo kože, sivo pasto proti sifilisu in ušem, kalomel kot odvajalo: zdaj se delno uporablja še precipitatna pasta (precipitat) za zdravljenje oči. Uporaba živosrebrovih organskih spojin za preventivno zaščito semen je tudi v Sloveniji že prepovedana.
Dostopnost