Firence (Firenze [firénce]), mesto v Italiji, glavno mesto province Firence (3880 km2, 1,2 mln. preb.) in Toskane, v rodovitni pokrajini ob Arnu, v vznožju Apeninov, 356.000 preb.; zraslo ob stičišču pomembnih prometnih poti in prelazov v eno prvih evropskih trgovskih mest. V srednjem veku, za časa trgovske družine Medici, so bile Firence tudi središče kulturnega razvoja Italije, o čemer še danes pričajo številne umetniške dragocenosti in stavbe, zlasti renesančne, ki so za mesto še posebej značilne. Razpoznaven je tloris rimskega kastela; kulturno središče mesta je trg pred stolnico (Duomo Santa Maria del Fiore, z značilno osemkotno kupolo, arhitekt Brunelleschi, začetek 1296), politično središče je Piazza della Signoria, kjer je Palazzo Vecchio (1314). Proti Arnu je galerija Uffizi (16. st.) z znanimi umetniškimi zbirkami; Ponte Vecchio je edini stari most, ki med drugo svetovno vojno ni bil porušen. Številne palače, grobnica Medičejcev, Loggia dei Lanzi in druge stavbe. Sedež nadškofije; univerza (ustanovljena 1321), narodna knjižnica, arheološki muzej. Industrija je zelo zapostavljena (strojna, grafična in farmacevtska industrija, umetna obrt), pomembnejša sta turizem in trgovina.
Zgodovina: etruščansko naselje je 82 pr. n. š. uničil Sula, 59 pr. n. š. je Cezar ustanovil rimsko kolonijo Florentiao. V začetku 12. st., po osvoboditvi od mejne grofije Toskana, začetek mestne samouprave; nagel gospodarski vzpon (izdelovanje rut, svilarska industrija, središče bančništva). 1282 je zavladalo bogato meščanstvo, potem ko so plemstvo oslabila strankarska nasprotja med gibelini in gvelfi. Sprva so vladali trije (pozneje šest) priorji iz sedmih najvišjih cehov (popolo grasso). Oligarhija bogatih trgovcev se je ohranila kljub poskusom, da bi oblast prevzeli plemstvo in nižji cehi (popolo minuto). 1434–1737 so vladali Medičejci, ki so si kljub republiški ustavi kmalu pridobili kneževini podoben položaj, Karel V. jih je 1531 povišal v vojvode. V 14./15. st. so Firence v srditih bojih premagale sosednja gibelinska mesta in tako zavladale skoraj celotni Toskani in ustanovile svojo državo – republiko Firence; 1557 se je združila z republiko Sieno, 1569 je papež Pij V. novo državno tvorbo povišal v nadvojvodino Toskano. Firence so bile v renesansi kulturno središče Italije. Zaton v 17./18. st. Kot rezultat poljske nasledstvene vojne po izumrtju Medičejcev sta bila 1737–1859 nadvojvodina Toskana in z njo glavno mesto Firence pod habsburško-lotarinško oblastjo, razen 1801–14, ko je vladal Napoleon. Pozneje del piemontsko-sardinskega kraljestva, 1865–71 glavno mesto novo nastale kraljevine Italije.