železni zakon plač, izraz, ki ga je skoval F. Lassalle na podlagi teze D. Ricarda, po kateri se dolgoročno in v povprečju višina plač vedno oblikuje na ravni fizičnega eksistenčnega minimuma delavcev; kratkoročna odstopanja plač navzgor namreč povzročijo povečanje števila rojstev in zmanjšanje smrtnosti; ker se s tem poveča tudi ponudba delovne sile, se plače spet znižajo.