posvojitev, ukrep, s katerim nastane med posvojiteljem in posvojencem takšno pravno razmerje kot med starši in otrokom, vsa pravna razmerja med otrokom in naravnimi starši pa prenehajo (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). O posvojitvi odloča center za socialno delo in je dopustna le, če je v korist otroka. Za posvojitev so potrebni soglasje otroka, če je starejši od deset let, soglasje obeh staršev, razen če jima je vzeta roditeljska pravica ali če trajno ne moreta izraziti svoje volje, in soglasje posvojitelja. Ta mora imeti polno poslovno sposobnost, biti praviloma vsaj 18 let starejši od posvojenca in z njim ne sme biti v sorodstvu v ravni vrsti ali brat oz. sestra. Skupna posvojitev je mogoča le, če sta posvojitelja zakonca; otroka morata posvojiti oba, razen če eden od njiju posvoji otroka drugega zakonca. Pred odločitvijo o posvojitvi lahko center za socialno delo določi, da posvojenec poskusno preživi določen čas v družini posvojitelja. Posvojitve ni mogoče razvezati, center za socialno delo pa jo lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank razveljavi, če ugotovi, da je bila sklenjena v nasprotju s pogoji zakona. Kot neka vrsta nenaravnega sorodstva je tako v primitivnih kot v sodobnih družbah posvojitev pomembna, ker se posvojenec praviloma obravnava enako kot krvni sorodniki, kar v sociologiji rabi za dokaz, da ureditev družinskih razmerij (tabu incesta, dedovanje) izhaja iz družbene ureditve in ne iz biološkega sorodstva.
Dostopnost