Katarina, kneginje:1. Katarina Aragonska, prva žena Henrika VIII. (1509), *15.12.1485 Alcalá de Henares, †7.1.1536 Kimbolton; mati Marije I. Katoliške; njena ločitev od Henrika VIII. je zaradi papeževega nasprotovanja vodila v razkol med anglikansko Cerkvijo in svetim sedežem.
Sorodna gesla: Henrik VIII.3. Katarina Medičejska, 1533 žena poznejšega francoskega kralja Henrika II., *13.4.1519 Firence, †5.1.1589 Blois; med regentstvom drugemu sinu Karlu IX. (1560–63) skušala posredovati med verskimi skupnostmi (hugenoti, Guise); da bi preprečila vpliv hugenota G. de Colignyja na Karla IX., je napeljala na pokol hugenotov (šentjernejska noč, 1572).
Sorodna gesla: Henrik VIII.5. Katarina Valoijska, kraljica (1428–37), *27.10.1401 Pariz, †3.1.1437 Bermondsey Abbey (London); hči Karla VI. Francoskega; s poroko z Ownom Tudorjem (ok. 1428) utemeljiteljica angleške kraljeve hiše Tudor.6. Katarina I., Jekaterina Aleksejevna I., rojena Marta Skavronskaja, ruska carica (1725–27), *5.4. (15.4.) 1684, †6.5. (17.5.) 1727 Sankt Peterburg; kmečko dekle iz Litve, 1712 žena Petra I. Velikega, 1724 okronana za carico, vladala 1725–27 ob pomoči A. D. Menšikova, čigar ljubica je bila nekoč.
Sorodna gesla: Menšikov, Aleksander Danilovič | Peter I. Veliki7. Katarina II. Velika, Jekaterina Aleksejevna Velika, rojena princesa Sofija Avgusta Friderika Anhaltsko-Zerbstska, ruska carica (1762–96), *2.5.1729 Szczecin, †6.11. (17.11.) 1796 Puškin; od 1745 žena Petra III. Fjodoroviča; 1762 ga je dala vreči s prestola; obdobje njene vladavine je bilo eno najsijajnejših obdobij ruske zgodovine. Ozemeljske osvojitve: Krim (1783) in deli severnočrnomorske obale pod njenim ljubljencem G. A. Potjomkinom, veliki deli Poljske pri delitvah 1772, 1792 in 1795. Kot učenka francoskih razsvetljencev, s katerimi si je dopisovala, je doma sprva poskušala uvesti liberalne reforme, toda v prid plemstvu, saj se je počutila odvisno od njega, a se jim je kmalu spet odpovedala. Zaostritev nevoljništva.