pentatonika [grško], tonski sistem z lestvico iz samo petih tonov. Razlikujemo med starejšo pentatoniko, ki ne pozna poltonov (južnopacifiška otočja, v. Azija, Afrika, stara evropska ljudska pesem, novejša umetna glasba), in mlajšo poltonsko pentatoniko s poltoni v lestvici (predvsem na Japonskem). Iz pentatonike brez poltonov se je z uvedbo vmesnih tonov (poltonov) razvil sedemstopenjski tonski sistem.

Sorodna gesla: anhemitonska pentatonika | diatonika | heptatonika | japonska glasba | tonski sistem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek