senzualizem [latinsko sensus, ‘čutilo’], v spoznavni teoriji pojmovanje, po katerem je mogoče spoznanje skrčiti na čutne zaznave oz. pojmovanje, po katerem ni bistvene razlike med občutki in mišljenjem. V starem veku so bili predstavniki senzualizma Demokrit, epikurejci (Epikur) in stoiki (stoa). Izhodišče senzualizma v novem veku je trditev J. Locka: »V razumu ni ničesar, kar ni bilo prej v čutilih« (Nihil est in intellectu, quod non prius fuerit in sensu). Drugi predstavniki novoveškega senzualizma so še D. Hume, C. A. Helvétius in É. B. de Condillac. Nasprotno racionalizem.

Sorodna gesla: Condillac, Étienne Bonnot de | Demokrit | empirija | Epikur | Helvétius, Claude Adrien | Hume, David | intelektualizem | Locke, John | pozitivizem | racionalizem | stoa | tabula rasa


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek