grška religija, v antični Grčiji ni bilo politične, bila pa je religiozna enotnost. Zevsa so sprva kot boga vremena častila vsa plemena, ki so se priselila v Grčijo; prav tako so častili Apolona, Pozejdona, Ateno, Hero, Demetro, deloma so vsi prevzeli lastnosti predgrških božanstev. Postopoma se je razvila predstava o svetu olimpskih bogov, ta je s Homerjem in Heziodom postal urejen. Vrhovno božanstvo je bil Zevs, podrejeni so mu bili njegova žena Hera, Pozejdon, Demetra, Apolon, Artemida, Hermes, Hestija, Ares, Afrodita, Hefajst, Atena idr. Bogove so častili s priprošnjami in žrtvami na odprtem, v svetih gajih, pri določenih naravnih znamenjih ali na krajih, ki so jih občutili kot svete; po pojavu kultnih podob so nastali templji. V pohomerskem obdobju se je pojavilo veliko orgiastičnih kultov (Dioniz). Voljo bogov so skušali dognati ob pomoči orakljev; za bogovi so kot zadnja instanca usode stale Mojre (Mojra), na katere človek ni mogel vplivati. Tej predstavi bogov se je v 5. st. pr. n. š. s svojimi pojasnili uprla filozofija, predvsem Ksenofanova, in filozofija sofistov. Kot vsaka politeistična religija je bila tudi grška religija pripravljena sprejeti tuja božanstva; za helenizem in obdobje rimskega cesarstva je značilno: 1. razmah kultov v čast boga zdravja (Eskulap) in misteričnih kultov, vrnitev prerokovanj, pogosto romantično čaščenje tradicionalnih lokalnih kultov; 2. množični vdor orientalskih božanstev (Oziris, Izida, Serapis, Kibela, Adonis, Astarta, Derketo idr.) kot tudi kaldejske (babilonske) astrologije in egipčanske čarovniške prakse; 3. kult vladarjev (apoteoza), navezan na kult herojev in prvič dokazan pri Lizandru in nato Aleksandru Velikem, pripisan helenističnim kraljem; iz državnih razlogov so ga zavestno podpirali (npr. s prevzemom imen, kot so Soter, ‘rešitelj’, Everget, ‘dobrotnik’, Epifan, ‘prikazujoči se bog’). Po 2. st. pr. n. š. kult Rima in pozneje večinoma z njim povezan kult cesarjev. Grška religija je propadla zaradi svoje okostenelosti v obliki literarno blede mitologije, razbohotenja zapletenega praznoverja ter neobvezujočega pojma boga.
Dostopnost