impedanca [latinsko], skupna označitev za vse ovire pri prenosu energije; pojem se uporablja predvsem v elektrotehniki; tam se impedanca označuje tudi kot kompleksna upornost, ki jo sestavljata efektivna (realna) in jalova (imaginarna; tj. kapacitivna in induktivna) upornost (jalova moč, efektivna moč). Impedanca premakne časovni potek posledice y, npr. toka, proti njenemu vzroku x, npr. napetosti. Impedanca se pojavlja tudi v akustiki, hidrodinamiki, hidravliki in strojni dinamiki.

Sorodna gesla: admitanca | efektivna moč | eksponencialna linija | električna upornost | induktanca | jalova moč | kompleksen | navidezna upornost | odboj | reaktanca | rezistanca | selekcioniranje | zvočnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek