unitarijanci [latinsko unitas, ‘enotnost’], prvotna označitev za krščanske skupine v času reformacije, ki so zavračale dogmo o sveti Trojici (socinijanci); še danes obstajajo na Madžarskem in v Romuniji. Skupina unitarijancev je nastala v Angliji v 18. st. pod vplivom deizma. Eden izmed njenih ustanoviteljev, ugledni naravoslovec J. Priestley, se je 1794 izselil v ZDA. Tam so se unitarijanci v 19. st. predvsem po zaslugi Williama Elleryja Channinga (1740–1842), R. W. Emersona in Theodorja Parkerja (1800–1860) uveljavili kot zagovorniki strpnosti, družbenih reform in razumske vere v Boga z deloma panteističnimi sestavinami. 1961 so se z univerzalisti združili v Unitarian Universalist Association (140.000 članov). Unitarijanci so člani Svetovne zveze za versko svobodo.

Sorodna gesla: antitrinitarijanci | deizem | Emerson, Ralph Waldo | Priestley, Joseph | socinijanci | sveta Trojica | Svetovna zveza za versko svobodo | univerzalisti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek