glasbila (inštrumenti), raznovrstne priprave, s katerimi nastaja glasba. Nekdanja delitev po proizvajanju zvena na strunska glasbila (godala, brenkala in klavir), piščali (pihala, trobila, glasbila z mehaničnim dovajanjem sape) in tolkala (z določeno in nedoločeno tonsko višino) se je izkazala za nezadostno, zato sta jo C. Sachs in E. von Hornbostel nadomestila z novo, ki izhaja iz nihajoče in zven proizvajajoče snovi:
I. idiofoni (samozvočniki)
a) tolkala (kastanjete, činele, triangel, vibrafon, ksilofon, gong, zvonovi); b) brenkala (glasbena skrinjica); c) godala (steklena harmonika); č) piščali;
II. membranofoni (zven nastaja z nihanjem opne ali kože)
a) tolkala, po katerih udarjajo (bobni, pavke); b) tolkala, po katerih drgnejo (drgalni boben); c) žvenketajoča tolkala;
III. kordofoni (strunska glasbila)
a) preprosti kordofoni (zvočni lok, psalterij, oprekelj, Eolova harfa); b) kordofoni s klaviaturo (klavikord, čembalo, klavir s kladivci); c) sestavljeni kordofoni (troba, lajna, lutnje, violine);
IV. aerofoni (piščali)
a) trobila (rogi, trobente in pozavne); b) flavte (prečna in podolžna flavta, prečna piščal); c) glasbila s trsnim jezičkom (1. oboe: šalmajka, oboa, ukrivljeni rog, fagot; 2. klarineti: klarinet, saksofon; 3. gajde: dude; 4. orgle; 5. harmoniji: harmonij, harmonika);
V. elektrofoni (elektromehanska in elektronska glasbila).

Sorodna gesla: brenkala | elektrofoni | glasba | idiofoni | kitara | klavir | korpus | membranofoni | nauk o instrumentih | orkester | piščali | Sachs, Curt | strunska glasbila | tolkala


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek