glasbila (inštrumenti), raznovrstne priprave, s katerimi nastaja glasba. Nekdanja delitev po proizvajanju zvena na strunska glasbila (godala, brenkala in klavir), piščali (pihala, trobila, glasbila z mehaničnim dovajanjem sape) in tolkala (z določeno in nedoločeno tonsko višino) se je izkazala za nezadostno, zato sta jo C. Sachs in E. von Hornbostel nadomestila z novo, ki izhaja iz nihajoče in zven proizvajajoče snovi: I. idiofoni (samozvočniki) a) tolkala (kastanjete, činele, triangel, vibrafon, ksilofon, gong, zvonovi); b) brenkala (glasbena skrinjica); c) godala (steklena harmonika); č) piščali; II. membranofoni (zven nastaja z nihanjem opne ali kože) a) tolkala, po katerih udarjajo (bobni, pavke); b) tolkala, po katerih drgnejo (drgalni boben); c) žvenketajoča tolkala; III. kordofoni (strunska glasbila) a) preprosti kordofoni (zvočni lok, psalterij, oprekelj, Eolova harfa); b) kordofoni s klaviaturo (klavikord, čembalo, klavir s kladivci); c) sestavljeni kordofoni (troba, lajna, lutnje, violine); IV. aerofoni (piščali) a) trobila (rogi, trobente in pozavne); b) flavte (prečna in podolžna flavta, prečna piščal); c) glasbila s trsnim jezičkom (1. oboe: šalmajka, oboa, ukrivljeni rog, fagot; 2. klarineti: klarinet, saksofon; 3. gajde: dude; 4. orgle; 5. harmoniji: harmonij, harmonika); V. elektrofoni (elektromehanska in elektronska glasbila).
Dostopnost