1. Kidrič, France, slovenski literarni zgodovinar, *23.3.1880 Ratanska vas (pri Rogaški Slatini), †11.4.1950 Ljubljana; študij slavistike na Dunaju končal z doktoratom, delal v dunajski dvorni knjižnici, profesor na Univerzi v Ljubljani, soustanovitelj SAZU, redni član SAZU (1938); med okupacijo zaprt in interniran, po vojni upravljal Literarni inštitut. S pozitivističnih in komparativnih vidikov raziskoval starejšo slovensko književnost, zlasti reformacijo, protireformacijo, razsvetljestvo in romantiko. Razprave o Trubarju, Dobrovskem, Vrazu, Korytku in Primicu dopolnil v obsežni Zgodovini slovenskega slovstva I–V (1929–38). Monografija Prešeren 1800–1838. Življenje pesnika in pesmi (1938), izdal Zoisovo korespondenco I–II (1939–41). 1950 Prešernova nagrada za življenjsko delo.
Sorodna gesla: Slovenska akademija znanosti in umetnosti2. Kidrič, Boris, psevdonim Peter, slovenski politik, sin F. Kidriča, *10.4.1912 Dunaj, †11.4.1953 Beograd; še kot dijak 1929 prvič zaprt zaradi komunistične dejavnosti, od sredine 30. let eden vodilnih slovenskih in jugoslovanskih komunistov, večino časa prebil v tujini (1936/37 v zaporu na Dunaju); med drugo svetovno vojno kot sekretar KPS tudi politični sekretar OF in njen dejanski voditelj; 5.5.1945 predsednik slovenske narodne vlade, julija 1946 minister za industrijo v vladi FLRJ, kot predsednik gospodarskega sveta nato oblikovalec jugoslovanskega planskega gospodarstva, v času spora z ZSSR (informbiro) pobudnik delavskega samoupravljanja. Redni član SAZU (1949).
Dostopnost