1. mandat [latinsko, ‘nalog, odredba’], pooblastilo za opravljanje določene funkcije (npr. poslanski mandat).

Sorodna gesla: legislativno obdobje | neposredni mandat | petodstotna klavzula | preklic | proporc | sodnik porotnik
2. mandat, pooblastilo za upravljanje kakšnega ozemlja; Društvo narodov je v sporazumih iz pariških predmestij 1919 dobilo pooblastilo za upravljanje dotedanjih nemških kolonij in turških območij (mandatna ozemlja); po razpustitvi Društva narodov nekatera prenesena na OZN (skrbniška ozemlja), druga samostojna.

Sorodna gesla: mirovne sile
3. mandat, naročilo.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek