buna (kratica za butadien in natrij), skupina sintetičnih kavčukov; prvega so razvili v Nemčiji pred drugo svetovno vojno, da bi z njim nadomestili naravni kavčuk. Sprva so buno pridobivali s polimerizacijo butadiena in stirena, pri kateri so kot katalizator uporabljali drobno porazdeljen kovinski natrij. Prvo, zdaj skorajda nepomembno buno, so izdelovali z vročo polimerizacijo; na trgu je bila kot t. i. ‘številčna buna’ (števila so pomenila viskoznost). Od 1930 so s hladno polimerizacijo izdelovali dve različici: buno S in buno N (perbunan). Izdelava: mešanico 75 % butadiena in 25 % stirena (buna S) ali akrilnitrila (buna N) pri temperaturi 50 °C pribl. 25 minut mešajo v vodni emulziji, ki vsebuje omakala, perokside, katalizatorje in druge dodatke. Pri tem nastane kavčukovo mleko (lateks), ki ga obdelajo podobno kot naravni kavčuk: po koagulaciji z ocetno kislino ali raztopinami soli ga izločijo od preostalih snovi, ki niso reagirale, sperejo, stisnejo, posušijo, in zvaljajo v bale. Danes ta postopek uporabljajo predvsem v ZDA, izdelek se imenuje cold rubber (hladno vulkanizirana guma). V primerjavi z naravnim kavčukom je buna odpornejša proti temperaturnim spremembam, bencinu, olju in ozonu, z dodajanjem žvepla jo lahko vulkanizirajo, s klorom pa predelajo v klorkavčuk.
Dostopnost