stopnja integracije, označitev za kompleksnost elektronskih integriranih vezij (predvsem digitalnih). Navadno se nanaša na število tranzistorjev na polprevodniški ploščici (čipu). Odvisna je od velikosti ploščice (večje je zaradi večje verjetnosti napake teže izdelati) in gostote elementov na njej (odvisna je od postopka izdelave). Nizka integracija (SSI; Small Scale Integration): v vezju je združenih nekaj deset tranzistorjev; sem sodijo preprosta digitalna integrirana vezja (npr. logična vrata) in analogna integrirana vezja. Srednja integracija (MSI; Medium Scale Integration): v vezju je ok. 1000 tranzistorjev. Tako so ok. 1970 izdelali preproste mikroprocesorje in spominska vezja s kapaciteto do 1 kbit. Visoka integracija (LSI; Large Scale Integration): vezje ima do 50.000 tranzistorjev. Uporablja se pri izdelavi zahtevnejših vezij (npr. za ročne ure, kalkulatorje, krmilnike). Zelo visoka integracija (VLSI; Very Large Scale Integration): na čipu več kot milijon tranzistorjev. Na ta način izdelujejo zahtevne mikroprocesorje in zelo zmogljive pomnilnike, ki so osnovni sestavni deli kompleksnih digitalnih sistemov. Število tranzistorjev na vezju po 1960 se je naglo povečevalo – vsakih deset let se je povečalo za približno 30-krat. Gostota tranzistorjev v vezju je odvisna od čistoče silicijeve rezine, na kateri je vezje; pretaljevanje in čiščenje zato potekata v računalniško vodenih pečeh.
Dostopnost