epigrafika [grško], veda o napisih, znanstvena veja arheologije, ki se ukvarja z razvozlavanjem in razlago zapisov na kamnu, kovini, glini in drugih trajnih materialih, tudi v lesu; v 19. st. se je razvila v pomožno vedo zgodovine; zaradi pomanjkanja (večinoma) listinskih virov iz starejšega obdobja je epigrafika zelo pomembna. Pri nas J. Šašel.
Dostopnost