Socialistična zveza delovnega ljudstva (kratica SZDL), v nekdanji Jugoslaviji najširša družbenopolitična organizacija; 1953 se je iz Ljudske fronte preoblikovala v SZDL in predstavljala politični temelj samoupravljanja. Poleg individualnih članov so bili kolektivni člani sindikalna, mladinska, ženska in borčevska organizacija ter vsa interesna in strokovna združenja. Vloga SZDL se je okrepila z ustavo 1974 z uvedbo »delegatskega sistema«, v resnici pa je ostala podaljšana roka vladajoče KP oz. ZK. V Sloveniji je SZDL od sredine 80. let s predsednikom Jožetom Smoletom ponujala novim demokratičnim družbenim gibanjem možnosti za izražanje in je v jugoslovanskem okviru zastopala slovenske interese. Po volilnih neuspehih aprila 1990 (kot Socialistična zveza Slovenije – SZDL je dobila 58.082 oz. 5,4 % glasov in pet poslancev v družbenopolitičnem zboru) in decembra 1992 (kot Socialistična stranka Slovenije – SSS je izpadla iz državnega zbora) se je stranka marca 1994 združila v Liberalnodemokratsko stranko.
Dostopnost