rentgenski uklon, pojav, pri katerem se rentgenska svetloba pri prehodu skozi kristale uklanja na kristalni mreži. Rentgenski uklon uporabljajo za preiskovanje strukture kristalov. Pri Lauejevem postopku kot vzorce uporabijo enojne kristale, ki jih presevajo z mešanico rentgenske svetlobe razl. valovnih dolžin (bela rentgenska svetloba). Pri Debye-Scherrerjevem postopku z rentgensko svetlobo določene valovne dolžine (enobarvna rentgenska svetloba) obsevajo kristalni prah, ki je nalepljen na stekleno palico; interferenčno sliko ujamejo na film. Pri Braggovi metodi z vrtečim se kristalom se vzorec počasi vrti, okrog njega pa se z dvakrat večjo hitrostjo vrti detektor rentgenskega sevanja, ki meri kotno porazdelitev sipanega sevanja. Pri vseh postopkih nastopi na kristalni mreži interferenca, ki na fotografski plošči ali zaslonu pusti značilne slike. Z analizo teh slik je mogoče določiti zgradbo kristala.
Dostopnost