princeps [latinsko, ‘prvi’], v rimski republiki izraz za zaslužne visoke osebnosti v državi, mdr. princeps senatus (najstarejši v senatu, predstavnik senata). Vodilni položaj vladarjev označuje od Avgusta (27 pr. n. š.), utemeljitelja principata, ureditve, ki je v bistvu temeljila na vrhovnem poveljstvu nad vojsko in provinco, konzularnih pooblastilih za Italijo in splošnem patronatu nad vsemi rimskimi državljani v cesarstvu.