zlom (fraktura), največkrat nastane pri poškodbi, redkeje spontano, kadar je zgradba kosti bolezensko spremenjena. V lažjih primerih nastane na kosti razpoka (fisura) ali prelom (infrakcija), kostni odlomki se lahko premaknejo ali pa ne; če je bila sila, ki je delovala na kost, močnejša, se kost zdrobi. Zlomi se razlikujejo glede na način nastanka (fleksija, zasuk, pritisk). Razen kosti so lahko poškodovane tudi bližnje strukture (vezi, mišice). Pri odprtem zlomu – poškodovana je tudi koža – obstaja nevarnost okužbe (osteomielitis). Najpogostejši so zlomi dolgih kosti. Zdravljenje: naravnanje kostnih odlomkov v pravilni položaj in fiksacija z mavcem ali operativno s kovinskimi žeblji, ploščicami in vijaki (t. i. osteosinteza); okužbo preprečimo z antibiotiki. Prva pomoč: imobilizacija poškodovanega dela telesa (prva pomoč).
Nekatere posebne oblike zlomov Zlom lobanje je lahko zaprt (enostaven prelom; deli kosti se ne premaknejo) ali odprt (udrt ali depresijski prelom; zlomljeni deli so premaknjeni, navadno navznoter). Kostni delci lahko poškodujejo žile in tako povzročijo krvavitev in nastanek strdka. Je praviloma viden na rentgenski sliki. Značilni za zlom lobanje so: krvavitev iz nosu, ušes ali v očesni votlini (očalni hematom), curljanje cerebrospinalne tekočine iz nosu in ušes. Poškodovanca namestimo v bočni položaj (tako preprečimo možnost zadušitve zaradi bljuvanja), takoj pokličemo zdravnika. Zlom reber je pogosta posledica poškodb pri padcu. Premaknjeni konci kosti lahko poškodujejo porebrnico, popljučnico ali pljuča in povzročijo pnevmotoraks. Zlom je najpogostejši med tretjim in devetim rebrom. Znaki: bolečine pri dihanju (posebej pri kašljanju in kihanju) in na dotik. Zlom stegneničnega vratu je pogost zlom pri starejših ljudeh, posebej zaradi starostne osteoporoze.
Dostopnost