Regensburg [régənsburg-], pristaniško mesto v Nemčiji, v zvezni deželi Bavarska, ob kolenu Donave, nasproti izliva reke Regen, 127.000 preb.; staro mestno jedro s stolnico v gotskem slogu (13.–16. st.), stara mestna hiša (14.–18. st.), kamniti most (1135–46). Sedež katoliške škofije, univerza (ustanovljena 1967), tehnična, ekonomska, socialna visoka šola, ekonomska, pravna akademija. Pretovarjališče, najpomembnejše nemško pristanišče ob Donavi; elektroindustrija, kemijska, živilska, strojna, avtomobilska industrija.
Zgodovina: keltska naselbina Radasbona je ok. 70 dobila rimski kastel, pozneje (179/180) znan kot legionarski tabor Castra Regina; ohranjeni so vrata tabora, t. i. Porta Praetoria, in deli obzidja. Po 535 je bil Regensburg škofovsko mesto, 788 postal karolinški cesarski palatinat. Izkopavanja v spodnji stolnici so pokazala, da je bil kraj nepretrgano naseljen od rimske dobe do srednjega veka; gospodarski razcvet 11.–13. st.; 1245 cesarsko mesto, zasedanja državnega in knežjega zbora; 1810 je postal bavarski, škofija je bila 1818 podrejena škofiji München-Freising.