1. Tieck [tík], Ludwig, nemški pisatelj, *31.5.1773 Berlin, †28.4.1853 prav tam; skupaj z A. W. in F. von Schleglom utemeljitelj jenske zgodnje romantike; v svojem vsestranskem delu povezal racionalistično-ironično refleksijo z demonično-fantastičnim občutjem (pretirano v pisemskem romanu Zgodba gospoda Williama Lovlla, Geschichte des Herrn William Lovell, 1795); pri W. H. Wackenroderju dobil navdih za Potovanja Franza Sternbalda (Franz Sternbalds Wanderungen, 1798). Romantične umetne pravljice, drame (Sinjebradec, Ritter Blaubart, 1797, Življenje in smrt svete Genovefe, Leben und Tod der heiligen Genoveva, 1800), tudi satirične pravljične igre, polne »romantične ironije« (Obuti maček, Der gestiefelte Kater, 1797, Princ Zerbino, Prinz Zerbino, 1799). Pozneje bolj realistične novele, romani (Upor v Sevenih, Der Aufruhr in den Cevennen, 1826, Življenjsko preobilje, Des Lebens Überfluß, 1839, Vittoria Accorombona, 1840). Prevajalec (M. de Cervantesa Saavedre, W. Shakespeara skupaj z bratoma Schlegel, s hčerko Dorotheo Tieck in z W. H. Baudissinom).