plinarna, nekdaj industrijski obrat za proizvodnjo svetilnega plina (mestni plin), zdaj tudi za zbiranje, predelavo in distribucijo drugih plinskih goriv (butana, propana). V komornih pečeh brez dostopa zraka segrevajo (na 1200–1300 °C) posebno vrsto plinarniškega premoga, iz katerega izhajajo hlapljive plinaste sestavine (suha destilacija). Katran iz surovega plina izločijo v hlajenem izločevalniku, preostali katran pa s centrifugami. Sledi izpiranje naftalena, amoniaka in benzena. Tako očiščen surovi plin gre skozi napravo za razžveplovanje in kot svetilni plin v plinski zbiralnik. S primešanjem generatorskega plina (plinski generator) povečajo proizvodnjo, predvsem v času povečane porabe (zimska konica). Suhi preostanek je plinski koks; žarečega odstranijo iz peči, pogasijo z vodo, zdrobijo in sortirajo po velikosti. Proizvodnja plina se zaradi manjše porabe plinskega koksa za ogrevanje, pospešenega uvajanja daljinske oskrbe s plinom in ogrevanja s kurilnim oljem zmanjšuje. Sodobne majhne plinarne proizvajajo le cepljeni plin, druge pa se oskrbujejo s plinom iz daljinskih plinovodov.
Dostopnost