Tacit (P. Cornelius Tacitus), rimski zgodovinopisec, *ok. 55, †ok. 120; 97 konzul, ok. 112 prokonzul province Azija. Prvič je kot pisec zbudil pozornost po smrti Domicijana, saj ga je označil za samodržca, nato pa z biografijo svojega tasta Agrikole (Agricola), etnografsko študijo Germania in spisom Dialogus de oratoribus. Le delno ohranjeni glavni deli Historiae in Annales obravnavata rimsko zgodovino pod Flavijci oz. obdobje od smrti Avgusta do Nerona (14–68). V središču sijajnih prikazov je ravnanje cesarjev. Opisi so enostranski in izražajo negativno stališče (npr. Tiberij), saj za Tacita državna oblika principata ni združljiva z rimsko republikansko »svobodo«. Pesimizem in dostojanstveni slog jezika povezujeta Tacita s Salustijem. Tacit je neprekosljiv v zgoščenosti in klenosti izraza.
Dostopnost