simbioza [grško], 1. biologija:sožitje razl. živih bitij v obojestransko korist. Pri pravi simbiozi (obligatna simbioza) sta simbionta drug od drugega odvisna, pri rahlejših oblikah lahko živita tudi ločeno, vendar sta tako ob koristi. Prehodi med simbiozo in oblikami skupnega življenja, kjer ima koristi samo en partner (sinekija), ter zajedavstvom so zabrisani. Simbioza se je razvila med najrazličnejšimi živimi bitji, in to ne samo med živalmi ali samo med rastlinami, ampak tudi med živalmi in rastlinami. Pravi samotarec nosi na svoji polžji hišici z ožigalkami oboroženo morsko vetrnico; ta se hrani z ostanki rakovega plena. V mravljiščih pogosto živijo hrošči klavigeridi, ki se hranijo z mravljinčjo zalego, mravlje pa jih celo varujejo in jim strežejo, saj izločajo sladek sok, ki je mravljam všeč. Nekatere glive in alge so v tesni simbiozi, lišaji: alga proizvaja s fotosintezo organskih snovi zase in za glivo, ta pa daje vodo in hranilne soli. Mnoge cvetnice so pri oprašitvi odvisne od žuželk, te pa v cvetovih najdejo nektar in cvetni prah. V človeškem črevesu živijo bakterije Escherichia coli; sodelujejo pri prebavi, od česar ima korist gostitelj, same pa imajo zagotovljeno hrano, ugodno temperaturo in varen življenjski prostor. Prežvekovalci lahko brez želodčnih bakterij, ki razkrajajo celulozo, prebavijo le del rastlinske hrane. Simbioze so tako pogoste, da si življenja v današnji obliki brez njih sploh ne bi mogli predstavljati.
Dostopnost