Nemško-poljsko nižavje, obsežno nižavje na S Nemčije in Poljske, med srednjo Nemčijo in Šlezijo ter Severnim in Baltskim morjem; na zahodu prehaja v Nizozemsko nižavje, na vzhodu v Vzhodnoevropsko nižavje; ok. 100 m nad morjem, najvišje vzpetine do 200 m, Mazurija do 300 m; večkratna poledenitev, značilne razl. preoblikovane ledeniške odkladnine, z. od Labe le še ostanki ledeniškega preoblikovanja (gesti, resave, močvirja), ker po predzadnji ledeni dobi (i. po reki Saale) na tem območju ni bilo več ledu; v. od Labe so učinki ledeniškega preoblikovanja med zadnjo ledeno dobo (i. po reki Visli) še zelo vidni: talne in čelne morene, prodne ravnine, široke pradoline, ki jih je izdolbla voda izpod ledenika, tekoča proti Severnemu morju. Živinoreja predvsem na poplavnih ravnicah ob Severnem morju in v rečnih dolinah; zelo donosno kmetijstvo na prodno-ilovnatih prsteh na talnih morenah in v pasu puhlice na s. obrobju hribovja (žito, sladkorna pesa); na gestih prevladujeta pridelovanje krompirja in prašičereja, v Mecklenburgu in Vorpommernu (Pomorjanski) pridelovanje rži; nahajališča rud (razen nafte in zemeljskega plina) in večja industrijska območja le na prehodu nižavja v hribovje (črni in rjavi premog, železova ruda, kalij). Najpomembnejši pristanišči ob Severnem morju sta Bremen in Hamburg (porečje Vezere in Labe), ob Baltskem morju Szczecin in Gdansk (porečje Odre in Visle).
Dostopnost