interval [latinsko],
1. splošno: presledek, premor.
2. matematika: povezana (torej brez prekinitev) podmnožica realnih števil (številske premice). Če sta realni števili a in b, a < b, meji intervala, imamo tele možnosti: zaprt interval (oznaka [a, b]), ki ti dve števili vsebuje; odprt interval (oznaka ]a, b[ ali (a, b)), ki mej ne vsebuje; polodprt interval ]a, b] in [a, b[, prvi ne vsebuje a, drugi pa b.

Sorodna gesla: odprt | zaprt
3. elektrotehnika: čas od konca impulza do začetka naslednjega.

Sorodna gesla: pulz
4. glasba: višinska razdalja med dvema tonoma. Razlikujemo čiste intervale: prima (1 : 1), oktava (2 : 1), kvinta (3 : 2) in kvarta (4 : 3) ter velike in male: sekunda, terca, seksta, septima. Vsi intervali se lahko pojavijo tudi v zvečani ali zmanjšani obliki. V različnih zgodovinskih obdobjih se je pojmovanje, kateri so konsonantni oz. disonantni, spreminjalo.

Sorodna gesla: cel ton | decima | duodecima | kvarta | kvinta | nona | obrnitev | oktava | prima | seksta | sekunda | terca | undecima | zmanjšani intervali | zvečani intervali


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek