1. Neuchâtel [nešatél], kanton na Z Švice, v pokrajini Jura, ob Neuchâtelskem jezeru, 797 km2, 168.000 preb., 73 % francosko govorečih, 58 % protestantske vere. Deli se na tri pokrajine: vinorodno območje na JV Jure, ki sega do jezera, doline (Val de Ruz, Val de Travers), kjer prevladujejo travniki in pašniki, in ok. 1000 m visoke planote, kjer prevladuje živinoreja; pomembna urarska industrija s središčem v krajih La Chaux-de-Fons in Le Locle.
Zgodovina: grofija Neuchâtel je spadala h kraljevini Burgundiji (Arelat), skupaj z njo je 1032 postala del nemškega cesarstva, 1648 samostojna kneževina. 1707 je z volitvami prišla pod oblast pruskih kraljev, 1806 pripadla Franciji; 1814 spet v personalni uniji s pruskimi kralji in sočasno 21. švicarski kanton. Zaradi enostranske razveljavitve personalne unije in uvedbe republikanske ustave 1848 je 1856 resno grozila nevarnost vojne, razmere so se uredile šele, ko se je s posredovanjem velikih sil (Velike Britanije) pruski kralj Friderik Viljem IV. odpovedal Neuchâtelu.
Sorodna gesla: Arelat | francoska Švica | Friderik Viljem IV. | La Chaux-de-Fons | Le Locle | Neuchâtel | Neuchâtelsko jezero2. Neuchâtel, mesto v Švici, glavno mesto kantona Neuchâtel, ob Neuchâtelskem jezeru, 33.000 preb.; pomembno šolsko središče (univerza, trgovska visoka šola idr.), regionalno in turistično središče (več kot 100.000 prenočitev na leto); grad, samostanska cerkev (13. st.); raziskovalni inštitut; urarska, tobačna industrija.
Dostopnost